Valentina, poletje je pobegnilo mimo.

Najina dogodivščina...

Dejstvo je, da si verjetno le malo kateri moški predstavlja poroko na isti način kot ženske. :) Uskladiti se v pričakovanjih, včasih vseeno ni tako preprosto, kot se morda zdi na začetku.

Ob pogovorih kaj, kako, kdaj in kdo sva kaj kmalu ugotovila, da ideja o tem, da se sama poročiva na peščeni plaži, zadovolji oba.

Ko sva se lotila iskanja destinacije, sva zelo hitro naletela na Valentino in njeno agencijo. In tako se je pravzaprav resnična lahkotnost najinega celotnega potovanja šele začela. Ob kar nekaj mailih z nešteto vprašanji, sva nazaj vedno dobila vse odgovore, ki sva jih iskala. Lahko bi rekla, da smo preko maila z Valentino oblikovali vez, ki je postala res trdna. Šele sedaj, ko gledam za nazaj ugotavljam, kako zelo pomemben je ta del. Zaupati (na nek način popolnemu neznancu), da bo vse tako, kot ti obljubijo (kljub temu, da v kakšni situaciji še sam čisto točno ne veš, kaj želiš).

Večkrat kakšno rečeva na to temo - bi naredila isto, bi izbrala kakšno drugo lokacijo... Bila je poroka najinih sanj!

Zjutraj sva ležala na plaži, brala knjigo in se kopala. Popoldan sva ob sončnem zahodu bosa stala na pesku, brez panike, a bodo vsi prišli, a bo vsem ok, a bo vreme zdržalo (kljub temu, da je še ob 1ih popoldan deževalo in nismo vedeli, ali bomo zunaj, ali v vili). Kar nekako sprejmeš to njihovo mirnost in umirjenost. :) Tam si. V tistem trenutku, ki je samo za vaju.

Še sedaj, ko podoživljam vse skupaj, mi je noro lepo in prijetno!

Hvala tebi, Valentina, za to, da si vedno slišala, da si bila pripravljena res velikokrat poslati eno in isto stvar (ker sem pozabila/nekje med maili založila) in predvsem hvala za to, da je bilo tako zelo osebno in hkrati preprosto.

Katja & Matic